Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih
likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi s
trdoto vode v vodovodnem sistemu. Kaj sploh je trdota vode? Voda v našem
vodovodnem omrežju ima trdoto večinoma okrog 12 nemških stopinj oziroma
12 °dH in spada tako med srednje trde vode.
TRDOTA VODE
V
pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je
odvisna od področja kjer voda izvira in od kemične sestave podlage preko
katere teče. Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi,
predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat,
ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 – apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 – dolomitska podlaga, CaSO4 – predeli z depoziti sadre). K
trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši
meri: Na+, K+, Cl- in drugi (odvisno od kamenin).
Raztapljanje apnenčastih kamnin poteka po enačbi:
CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g) ------> Ca(HCO3)2(aq)
Kalcijev karbonat je v vodi zelo slabo topen, ob prisotnosti ogljikovega
dioksida pa poteče reakcija do kalcijevega hidrogenkarbonata, ki pa je
dobro topen.
Trdota vode je sestavljena iz začasne trdote (ali karbonatne trdote) in
trajne trdote (ali nekarbonatne trdote).
Začasno trdoto vode lahko odstranimo s prekuhavanjem; pri segrevanju
vode se namreč kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati pretvorijo v
netopne karbonate. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali
kotlovec, ki se nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev
ipd. in ovirajo prenos toplote (večja poraba energije). Hkrati pa trda
voda tudi zmanjšuje moč mil in pralnih praškov.
Vse ostale mineralne snovi, ki se pri prekuhavanju ne oborijo sodijo v
trajno trdoto (sulfati, kloridi, natrijev karbonat itd.)
Pri segrevanju vode pride do razkroja kalcijevega hidrogenkarbonata,
izloča se kalcijev karbonat, izhaja tudi ogljikov dioksid:
Ca(HCO3)2(aq) ------> CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g)
Obe reakciji sta pomembni tudi pri kraških pojavih, tako pri nastanku
kapnikov, kraških jam in vrtač .
Merjenje trdote vode
Trdoto vode lahko merimo na več različnih načinov. Najpogostejši način
je kemijska titracija, pri kateri v vzorec vode dodamo nekaj kapljic
indikatorja (npr. metiloranž) ter titriramo s standardno raztopino (npr.
HCl) dokler ne pride do spremembe barve, nato očitamo volumen porabe.
Pri tej metodi dejansko merimo alkalnost vode, ki jo v poenostavitvi v
celoti pripišemo vsebnosti kalcijevega hidrogenkarbonata, ki je glavni
razlog, da je voda rahlo bazična (alkalna).
Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi
katerih se pogosto pojavlja vodni kamen.
Mehka voda je tista voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija.
Ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, zato se ne pojavi vodni
kamen.
LESTVICA TRDOTE VODE
0 – 4 °dH
zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH
mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH
srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH
trda voda
nad 30 °dH
zelo trda voda
Enote
Trdoto lahko izražamo z različnimi merili. Standardizirana enota je izražena
v miligramih kalcijevega karbonata na liter (mg/L CaCO3), pogosto pa se
uporabljajo nemške trdotne stopinje (°dH), kjer ena stopinja pomeni vsebnost
1 mg CaO na 100 mL vode (oziroma 10 mg CaO na 1 L vode).
mmol/L – mmol CaCO3 na 1 L vode
mg/L – mg CaCO3 na 1 L vode
ppm (parts per million masa/volumen)
Različne "stopinje":
Nemške stopinje (°dH) – 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode
Francoske stopinje (°fH) – 1 °fH ustreza 1 mg CaCO3 v 100 mL vode
Ameriške stopinje (°trdote) – 1 °trdote ustreza 1 mg CaCO3 v 1 L vode (= 1 mg/L ali 1 ppm)
Clarkove stopinje (°Clark)/
Angleške stopinje (°E) – 1
°Clark ustreza 1 grain CaCO3 v 1 imperialni galoni vode
TRDOTA VODE PO OMREŽJU KRAŠKEGA VODOVODA SEŽANA
Enota trdote
Nemške stopinje
mmol CaCO3/l
vodovod BRESTOVICA
13
2,32
vodovod NANOS
11
1,96
vodovod BRANICA
12
2,14
vodovod BARKA
7
1,25
vodovod ŠTJAK
15
2,68
vodovod ILIRSKA BISTRICA
12
2,14
vodovod MAHNIČI
12
2,14
vodovod HOTIČNA
11
1,96
NASVET
V grelniku vode nastavite čim nižjo temperaturo ogrevane vode, tako boste
zmanjšali izločanje kalcijevega karbonata oz. nastanek vodnega kamna v
grelniku vode in grelcu. Vodni kamen na grelcu zmanjšuje prenos toplote iz
grelca na vodo in tako poveča porabo električne energije in skrajšuje
življensko dobo grelnika.
Najugodnejša temperatura za umivanje in kopanje je blizu telesni, to je med
37 in 38°C. Za zdravega odraslega človeka je lahko tudi kakšno stopinjo
nižja. Praktičen nasvet: Namočite komolec v vodo – če koža ob tem pordi, je
temperatura previsoka.
STANJE SISTEMA
PREKUHAVANJE PITNE VODE - POVEZAVA ILIRSKA BISTRICA
1.12.2023 14:50:56
Kraški vodovod Sežana obvešča uporabnike priključene na vodovodni sistem Ilirska Bistrica v naseljih: Tatre, Kovčice, Orehek, Brezovo Brdo, Javorje, Golac, Poljane pri Podgradu in Obrov št. 61B, 61E ter 62C, da je zaradi povečane motnosti, ponovno potrebno prekuhavati vodo za uporabo v prehranske namene. Ukrep prekuhavanja velja do preklica
Vgradil sem malo čistilno napravo. Kaj sedaj? Kaj naj storim, da se mi zniža plačevanje okoljske dajatve, ki se nahaja na obračunu vodarine?
Lastniki ste malo komunalno čistilno napravo po vgradnji dolžni prijaviti izvajalcu javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Kraškemu vodovodu Sežana d.o.o., najkasneje 15 dni po pričetku uporabe MKČN. To storite s podajo izpolnjenega obrazca Evidenčni list MKČN, ki ga najdete na naši spletni strani pod rubriko Obrazci.
Nadalje morate pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa in prvih meritvah naročiti izvedbo prvih meritev, ki se izvedejo ne prej kakor v 3. mesecih in ne kasneje kot v 9. mesecih po prvem zagonu.
Pridobljeni izvid nam nato skupaj z izpolnjenim obrazcem "Poročilo o prvih meritvah za MKČN", ki je dostopen na naši spletni strani, pošljete na naš naslov.
Po prejemu ustreznih izvidov vam naslednji mesec pri obračunu vodarinne znižamo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v višini 90%.
KAKO VARČEVATI Z VODO?
Zob in obraza si ne umivajte posebej, temveč to storite med prhanjem.
Jarki
Natisni stran
V
pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je
odvisna od področja kjer voda izvira in od kemične sestave podlage preko
katere teče. Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi,
predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat,
ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 – apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 – dolomitska podlaga, CaSO4 – predeli z depoziti sadre). K
trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši
meri: Na+, K+, Cl- in drugi (odvisno od kamenin). 
![[Valid RSS]](/images/valid-rss.gif "Validate my RSS feed")