sreda | 26 julij |  2017

OMREŽJE KVS

REGISTRIRANI UPORABNIKI

Registrirani uporabniki

FOTOGALERIJA

POVEZAVE

Občina Sežana
Občina Hrpelje - Kozina
Občina Divača
Občina Komen
Občina Miren - Kostanjevica
Dežurna služba KVS • Vodovod 031 627 607 • Kanalizacija 051 324 895
Trdota vode
  Porabniki ob nabavi novih pomivalnih strojev, parnih likalnikov in podobnih aparatov pogosto postavljajo vprašanja v zvezi s trdoto vode v vodovodnem sistemu. Kaj sploh je trdota vode? Voda v našem vodovodnem omrežju ima trdoto večinoma okrog 12 nemških stopinj oziroma 12 °dH in spada tako med srednje trde vode.  
TRDOTA VODE
V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja kjer voda izvira in od kemične sestave podlage preko katere teče. Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 – apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 – dolomitska podlaga, CaSO4 – predeli z depoziti sadre). K trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši meri: Na+, K+, Cl- in drugi (odvisno od kamenin).

Raztapljanje apnenčastih kamnin poteka po enačbi:

CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g) ------> Ca(HCO3)2(aq)

Kalcijev karbonat je v vodi zelo slabo topen, ob prisotnosti ogljikovega dioksida pa poteče reakcija do kalcijevega hidrogenkarbonata, ki pa je dobro topen.

Trdota vode je sestavljena iz začasne trdote (ali karbonatne trdote) in trajne trdote (ali nekarbonatne trdote).

Začasno trdoto vode lahko odstranimo s prekuhavanjem; pri segrevanju vode se namreč kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati pretvorijo v netopne karbonate. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki se nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev ipd. in ovirajo prenos toplote (večja poraba energije). Hkrati pa trda voda tudi zmanjšuje moč mil in pralnih praškov.

Vse ostale mineralne snovi, ki se pri prekuhavanju ne oborijo sodijo v trajno trdoto (sulfati, kloridi, natrijev karbonat itd.)

Pri segrevanju vode pride do razkroja kalcijevega hidrogenkarbonata, izloča se kalcijev karbonat, izhaja tudi ogljikov dioksid:

Ca(HCO3)2(aq) ------> CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g)

Obe reakciji sta pomembni tudi pri kraških pojavih, tako pri nastanku kapnikov, kraških jam in vrtač .

Merjenje trdote vode

Trdoto vode lahko merimo na več različnih načinov. Najpogostejši način je kemijska titracija, pri kateri v vzorec vode dodamo nekaj kapljic indikatorja (npr. metiloranž) ter titriramo s standardno raztopino (npr. HCl) dokler ne pride do spremembe barve, nato očitamo volumen porabe. Pri tej metodi dejansko merimo alkalnost vode, ki jo v poenostavitvi v celoti pripišemo vsebnosti kalcijevega hidrogenkarbonata, ki je glavni razlog, da je voda rahlo bazična (alkalna).

Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen.

Mehka voda je tista voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija. Ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, zato se ne pojavi vodni kamen.
LESTVICA TRDOTE VODE
     0 – 4 °dH   zelo mehka (destilirana voda)
     4 – 8 °dH   mehka voda (deževnica)
   8 – 18 °dH   srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH   trda voda
  nad 30 °dH   zelo trda voda

Enote
Trdoto lahko izražamo z različnimi merili. Standardizirana enota je izražena v miligramih kalcijevega karbonata na liter (mg/L CaCO3), pogosto pa se uporabljajo nemške trdotne stopinje (°dH), kjer ena stopinja pomeni vsebnost 1 mg CaO na 100 mL vode (oziroma 10 mg CaO na 1 L vode).

  • mmol/L – mmol CaCO3 na 1 L vode
  • mg/L – mg CaCO3 na 1 L vode
  • ppm (parts per million masa/volumen)

Različne "stopinje":

  • Nemške stopinje (°dH) – 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode
  • Francoske stopinje (°fH) – 1 °fH ustreza 1 mg CaCO3 v 100 mL vode
  • Ameriške stopinje (°trdote) – 1 °trdote ustreza 1 mg CaCO3 v 1 L vode (= 1 mg/L ali 1 ppm)
  • Clarkove stopinje (°Clark)/
  • Angleške stopinje (°E) – 1
  • °Clark ustreza 1 grain CaCO3 v 1 imperialni galoni vode
NASVET
V grelniku vode nastavite čim nižjo temperaturo ogrevane vode, tako boste zmanjšali izločanje kalcijevega karbonata oz. nastanek vodnega kamna v grelniku vode in grelcu. Vodni kamen na grelcu zmanjšuje prenos toplote iz grelca na vodo in tako poveča porabo električne energije in skrajšuje življensko dobo grelnika.

Najugodnejša temperatura za umivanje in kopanje je blizu telesni, to je med 37 in 38°C. Za zdravega odraslega človeka je lahko tudi kakšno stopinjo nižja. Praktičen nasvet: Namočite komolec v vodo – če koža ob tem pordi, je temperatura previsoka.

STANJE SISTEMARSS Stanje sistema

Brez posebnosti
BREZ POSEBNOSTI
26.7.2017
Trenutno stanje na vodovodnem omrežju je brez posebnosti.
Legenda:
Nujno obvestilo
Nujno obvestilo
Obvestilo
Obvestilo
Novica
Novica
Razno
Razno
Arhiv obvestil stanja

POSTAVKE NA RAČUNU

Obrazložitev postavk na računu:
V primeru težav nam lahko pošljite sporočilo na e-mail podpora@kraski-vodovod.si.

ANKETA


Ali že imate vgrajeno malo komunalno čistilno napravo - MKČN
Da, imam vgrajeno že več let
Nimam še, vendar vse kaže, da bo potrebna vgrad
Ne in me ne briga
Sem na javni kanalizaciji, ne potrebujem
Kaj je to MKČN?

Poglej rezultate ankete

POGOSTA VPRAŠANJA

Zakaj se voda klorira?

Glavni namen dezinfekcije pitne vode je preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, ki živijo in se razmnožujejo v pitni vodi. Pri sami dezinfekciji se del klora porabi za oksidacijo organskih in anorganskih snovi (mikroorganizmov, alg, idr.) v pitni vodi. Pomemben je kontaktni čas vode s klorom, ki mora trajati vsaj 30 min. Po zaključku reakcij mora voda v vodovodnem omrežju obdržati nekaj preostalega - rezidualnega klora. Prisotnost le tega v vodi je pokazatelj uspešnosti dezinfekcije in dokaz, da je voda celo varna pred ponovno kontaminacijo.

KAKO VARČEVATI Z VODO?

Namočite posode in ponve, na katere se je prijela hrana, namesto da voda teče, medtem ko hrano drgnete s površine.