TRDOTA VODE

V pitni vodi so raztopljene različne snovi, katerih količina in vrsta je odvisna od področja kjer voda izvira in od kemične sestave podlage preko katere teče. Trdoto vode povzročajo raztopljene mineralne snovi, predvsem kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati ter kalcijev sulfat, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin (CaCO3 – apnenčasta podlaga, CaMg(CO3)2 – dolomitska podlaga, CaSO4 – predeli z depoziti sadre). K trdoti vode seveda prispevajo tudi drugi ioni, vendar v znatno manjši meri: Na+, K+, Cl- in drugi (odvisno od kamenin). Raztapljanje apnenčastih kamnin poteka po enačbi: CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g) ------> Ca(HCO3)2(aq) Kalcijev karbonat je v vodi zelo slabo topen, ob prisotnosti ogljikovega dioksida pa poteče reakcija do kalcijevega hidrogenkarbonata, ki pa je dobro topen. Trdota vode je sestavljena iz začasne trdote (ali karbonatne trdote) in trajne trdote (ali nekarbonatne trdote). Začasno trdoto vode lahko odstranimo s prekuhavanjem; pri segrevanju vode se namreč kalcijevi in magnezijevi hidrogenkarbonati pretvorijo v netopne karbonate. Izločeni karbonati so tako imenovani vodni kamen ali kotlovec, ki se nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev ipd. in ovirajo prenos toplote (večja poraba energije). Hkrati pa trda voda tudi zmanjšuje moč mil in pralnih praškov. Vse ostale mineralne snovi, ki se pri prekuhavanju ne oborijo sodijo v trajno trdoto (sulfati, kloridi, natrijev karbonat itd.) Pri segrevanju vode pride do razkroja kalcijevega hidrogenkarbonata, izloča se kalcijev karbonat, izhaja tudi ogljikov dioksid: Ca(HCO3)2(aq) ------> CaCO3(s) + H2O(l) + CO2(g) Obe reakciji sta pomembni tudi pri kraških pojavih, tako pri nastanku kapnikov, kraških jam in vrtač . Merjenje trdote vode Trdoto vode lahko merimo na več različnih načinov. Najpogostejši način je kemijska titracija, pri kateri v vzorec vode dodamo nekaj kapljic indikatorja (npr. metiloranž) ter titriramo s standardno raztopino (npr. HCl) dokler ne pride do spremembe barve, nato očitamo volumen porabe. Pri tej metodi dejansko merimo alkalnost vode, ki jo v poenostavitvi v celoti pripišemo vsebnosti kalcijevega hidrogenkarbonata, ki je glavni razlog, da je voda rahlo bazična (alkalna). Trda voda vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen. Mehka voda je tista voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija. Ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, zato se ne pojavi vodni kamen.

LESTVICA TRDOTE VODE

0 – 4 °dH		zelo mehka (destilirana voda)
4 – 8 °dH		mehka voda (deževnica)
8 – 18 °dH		srednje trda voda (večina vodovodnih vod)
18 – 30 °dH		trda voda
nad 30 °dH		zelo trda voda

Enote
Trdoto lahko izražamo z različnimi merili. Standardizirana enota je izražena v miligramih kalcijevega karbonata na liter (mg/L CaCO3), pogosto pa se uporabljajo nemške trdotne stopinje (°dH), kjer ena stopinja pomeni vsebnost 1 mg CaO na 100 mL vode (oziroma 10 mg CaO na 1 L vode).

• mmol/L – mmol CaCO3 na 1 L vode
• mg/L – mg CaCO3 na 1 L vode
• ppm (parts per million masa/volumen)

Različne "stopinje":

• Nemške stopinje (°dH) – 1 °dH ustreza 1 mg CaO v 100 mL vode
• Francoske stopinje (°fH) – 1 °fH ustreza 1 mg CaCO3 v 100 mL vode
• Ameriške stopinje (°trdote) – 1 °trdote ustreza 1 mg CaCO3 v 1 L vode (= 1 mg/L ali 1 ppm)
• Clarkove stopinje (°Clark)/
• Angleške stopinje (°E) – 1
• °Clark ustreza 1 grain CaCO3 v 1 imperialni galoni vode

TRDOTA VODE PO OMREŽJU KRAŠKEGA VODOVODA SEŽANA

Enota trdote	Nemške stopinje	mmol CaCO3/l
vodovod BRESTOVICA	13	2,32
vodovod NANOS	11	1,96
vodovod BRANICA	12	2,14
vodovod BARKA	7	1,25
vodovod ŠTJAK	15	2,68
vodovod ILIRSKA BISTRICA	12	2,14
vodovod MAHNIČI	12	2,14
vodovod HOTIČNA	11	1,96

NASVET
V grelniku vode nastavite čim nižjo temperaturo ogrevane vode, tako boste zmanjšali izločanje kalcijevega karbonata oz. nastanek vodnega kamna v grelniku vode in grelcu. Vodni kamen na grelcu zmanjšuje prenos toplote iz grelca na vodo in tako poveča porabo električne energije in skrajšuje življensko dobo grelnika.

Najugodnejša temperatura za umivanje in kopanje je blizu telesni, to je med 37 in 38°C. Za zdravega odraslega človeka je lahko tudi kakšno stopinjo nižja. Praktičen nasvet: Namočite komolec v vodo – če koža ob tem pordi, je temperatura previsoka.