Male komunalne čistilne naprave bodo počasi zamenjale obstoječe greznice

Zakaj sploh male komunalne čistilne naprave?

Male komunalne čistilne naprave so najboljša rešitev proti onesnaževanju naravne vode. Na področju ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda je s 01.01.2016 stopila v veljavo Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l.RS, št. 98/2015), dosegljiva na naslednji povezavi https://www.uradni-list.si/1/content?id=124352, ki zavezuje lastnike stanovanjskih hiš, da se na območjih, kjer je to mogoče, priključijo na kanalizacijsko omrežja. Če te možnosti lastniki nimate, morate postopoma opustiti greznice in zgraditi lastne čistilne naprave.

Lastniki novogradenj pa morajo že v projektu predvideti postavitev MKČN ustrezne velikosti ali izjemoma na vodovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacijo, gradnjo nepretočne greznice.

S postavitvijo MKČN boste delno oproščeni tudi plačila okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih voda (o tem več v nadaljevanju).

Navodila za uporabnika MKČN

Naložba v malo komunalno čistilno napravo (MKČN) je trajna naložba, zato je potrebno biti pri izbiri naprave previden, saj se MKČN kupuje za obdobje minimalno 25 let.

Da bi MKČN pravilno delovala, je prepovedano v njej čistiti industrijske ali padavinske odpadne vode, saj ima prisotnost takšnih vod negativen vpliv na delovanje čistilne naprave.

Lastnik MKČN z zmogljivostjo do 50 PE, je dolžan pri izvedbi in obratovanju upoštevati določbe:

Prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Pri individualnih stanovanjskih hišah je potrebno v naprej predvideti možnost povečanja oz. zmanjšanja uporabnikov (stanovalcev), da se izognemo višjim stroškom vzdrževanja MKČN ter njeno nemoteno delovanje.

Izbirate lahko med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN.

Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano.

1. V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah. Kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok pa je urejen v drugem.

2. V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno - kolikor vode pride noter, toliko je gre ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode.

Pri nakupu je potrebno biti pozoren tudi na dejstvo, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino kot biološka. Na podeželju to ne predstavlja velikega problema, v gosteje poseljenih krajih, pa to zna predstavljati problem. Za vgradnjo omenjenih MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna v kateri se izvajajo procesi čiščenja, biomasa pa je pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline - od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološko čiščenje), zato je voda ob izhodu tudi do 99 % bolj čista kot ob vhodu, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno višja od 85 %. Tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar se s to vodo ne sme zalivati vrtnin. Zadrževalnik v katerem se nabira mulj je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), drugače pa le spremljate delovanje in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili (vir: JKP Prodnik).

Pri nakupu male biološke čistilne naprave morate biti pozorni na to, da ima kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti z veljavno zakonodajo in pogostost praznjenja, to pomeni da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni potrebno prazniti pogosteje kot enkrat letno, še bolje enkrat na obdobje treh (3) let.

MKČN se šteje za ustrezno evidentirano pri izvajalcu gospodarske javne službe, ko lastnik/upravljavec odda:

  • Kopijo tehnične dokumentacije proizvajalca
  • Izjavo o skladnosti in Oceno obratovanja MKČN za MKČN kot gradbeni proizvod, oziroma
  • Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE , če gre za rastlinsko čistilno napravo

Pomembno:

Upravljavec mora zagotoviti, da MKČN ves čas obratuje skladno s tehnično dokumentacijo in navodili proizvajalca.

Upravljavec mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti:

- tehnično dokumentacijo in navodila proizvajalca MKČN,

- dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN,

- podatke o ravnanju z blatom in

- podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja MKČN in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.

Izvajalec gospodarske javne službe skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/2015) na vašem območju zagotavlja najmanj enkrat na tri leta prevzem blata iz MKČN ter njegovo obdelavo na čistilni napravi. Storitev praznjenja blata iz MKČN izvajamo z našim vozilom ali s pomočjo pooblaščenih prevoznikov odpadkov.

Kaj v malo komunalno čistilno napravo ne sodi?

  • vlažilni robčki, nerazgradljivi papir, palčke za ušesa,
  • tekstil,
  • šopi las,
  • kondomi, damski vložki, plenice,
  • olja in masti (mineralna olja, jedilna olja, masti),
  • topila (bencin, topila za barve…),
  • na vodi plavajoči delci ali težji razgradljivi delci (ostanki hrane, olupki, kuhinjski odpadki …),
  • gradbeni in drugi trdi odpadki,
  • deževnica (več kot 5 %),
  • podtalnica,
  • staljeni sneg, led,
  • kisline (pH vrednosti pod 6,5) in močni lugi (pH vrednosti nad 8,5),
  • soli v večjih koncentracijah,
  • gnojnica, umetna gnojila,
  • pokošena trava in listje,
  • močna barvila, odpadne barve, topila, škropiva, dezinfekcijska sredstva, zdravila,
  • vroča voda nad 35°C,
  • voda iz bazenov in jacuzzijev.

Prikaz delovanja čistilne naprave

»V animaciji je prikazan princip delovanja čistilne naprave. Izvedba, oblika in druge tehnične lastnosti čistilne naprave se lahko razlikujejo med proizvajalci. Prikaz v videu je zgolj informativne narave

Več o čistilnih napravah: Wikipedia - Čistilna naprava.



©2024 KRAŠKI VODOVOD SEŽANA d.o.o., Bazoviška cesta 6, SI-6210 SEŽANA, Slovenija
Tel.: 05 7311 660, info@kraski-vodovod.si